Articolo tratto da un sito internet sloveno.
Fonte: Mladina
Pomorščak Krištof Kolumb je s svojimi štirimi potovanji v iskanju krajše poti do Indije brez dvoma zaznamoval začetek evropskih raziskovanj in kolonizacije, čeprav ni bil prvi Evropejec, ki je stopil na ameriška tla.
Potovanja so mu prinesla bogastvo, vendar je 55-letni Kolumb 20. maja pred 500 leti umrl v severnošpanskem mestu Valladolid zagrenjen in v prepričanju, da njegova odkritja ne bodo nikoli dobila priznanja, ki si ga zasluži.
Nad Kolumbovim odkritjem novega sveta visi tudi madež, ki so ga nekateri poimenovali "Kolumbova črna legenda" in je sinonim za genocid nad staroselci in uničevanje starih civilizacij. Rane Kolumbovega konkviste se v Amerikah tudi 500 let po njegovi smrti še vedno niso zacelile.
Nad iskanjem zahodne, krajše pomorske poti do Indije je Kolumba navdušil florentinski učenjak Paolo Toscanelli. Z izdatno finančno podporo španskega dvora je nato Kolumb konec 15. in v začetku 16. stoletja kar štirikrat priplul do Amerike.
Na prvo pot se je odpravil iz španskega pristanišča Palos 3. avgusta 1492 s tremi ladjami, ki so jih poimenovali Nina, Pinta in Santa Maria. Posadka se je najprej ustavila na Kanarskih otokih, kjer so natovorili zaloge in popravili ladje, 6. septembra pa so odpluli na potovanje, ki velja za eno izmed najbolj junaških potovanj v zgodovini.
Kopno so mornarji zagledali 12. oktobra - na kraju, kjer so danes Bahami, ki jih je Kolumb poimenoval San Salvador. V Španijo se je Kolumb s posadko vrnil marca 1493, kjer so ga sprejeli z navdušenjem.
A v desetletjih, ki so sledila Kolumbovemu prihodu v Ameriko, je bilo ubitih ali žrtev bolezni, ki so jih s seboj prinesli Španci, 12 do 20 milijonov staroselcev. Stare civilizacije, kot so Maji, Azteki in Inki, so bile uničene, ameriška celina pa oropana svojih bogastev.
Želja po bogastvu, ki je gnala prve zavojevalce, vključno s Kolumbom, je bila tako velika, da niso dovolili nobenih ovir na svoji poti, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Kot navaja nemška tiskovna agencija dpa, je leta 1492, ko je Kolumb pristal na ameriški obali, na tej celini živelo okoli 100 milijonov ljudi, kar je trikrat več kot v takratni Evropi. Stoletje kasneje je bilo prvotnih ameriških prebivalcev za 90 odstotkov manj.
Dokaz sporne Kolumbove zapuščine v novem svetu je tudi, da še danes mnogi ljudje v Dominikanski republiki, ki naj bi bila Kolumbovo zadnje počivališče, menijo, da izgovarjanje Kolumbovega imena prinaša nesrečo.
Malo je tudi zgodovinskih osebnosti, ki jih obdaja tako velika tančica skrivnosti, kot to velja za Kolumba. Strokovnjaki še niso našli odgovora na vprašanje, kako je lahko sin skromnega tkalca bombaža razvil potrebna znanja, ambicije in diplomatske spretnosti, da so mu uspela ena najbolj nevarnih popotovanj v zgodovini, in kako mu je uspelo, da je njegovim načrtom prisluhnila ena najpomembnejših evropskih kraljevih družin tedanjega časa.
Italijanski strokovnjak Ruggero Marino meni, da je odkril odgovor - Kolumb naj bi bil nezakonski otrok papeža Inocenca VIII. Čeprav je le malo znanstvenih dokazov, ki bi lahko potrdili to teorijo, bi bil to lahko odgovor na vprašanje, zakaj je bil Kolumb neomajen pri varovanju svoje preteklosti. Marino ponuja tudi hipotezo, da naj bi bil Kolumb templjar. Nekatere druge teorije Kolumba vidijo kot španskega aristokrata, francoskega pirata ali celo spreobrnjenega juda.
Dolga stoletja je Kolumb velja za junaka in pogumnega vizionarja, število njegovih kritikov pa je iz leta v leto večje. Ti ga opisujejo kot pohlepnega verskega fanatika, odgovornega za zasužnjenje in genocid nad ameriškimi staroselci. 500 let po njegovi smrti zgodovinarji in znanstveniki še vedno skušajo razvozlati tudi nekaj osnovnih podatkov o njegovem življenju, vključno z neznanko, kje se je rodil in kje ležijo njegovi posmrtni ostanki.
Večina zgodovinarjev meni, da se je Kolumb rodil med avgustom in oktobrom 1451 v pristaniškem mestu Genova v sedanji Italiji. Hkrati ni malo strokovnjakov, ki menijo, da bi bil lahko po rodu iz Španije, Portugalske, Francije ali morda celo Grčije.
Znanstveniki naj bi sedaj pomočjo vzorcev DNK enkrat za vselej potrdili kraj Kolumbovega rojstva. S pomočjo analize DNK naj bi tudi končali ugibanja, ali njegovi posmrtni ostanki ležijo na jugu Španije ali v Dominikanski republiki.
V preteklosti je veljalo, da je bil Kolumb prvi, ki je "odkril" novi svet, vendar mu danes tega naslova zgodovina ne priznava več. Vsaj ena skupina Evropejcev je Ameriko dosegla pred Kolumbom - to so bili Vikingi, ki so okoli leta 1000 ustanovili svojo kolonijo v Novi Funlandiji. Nekateri zgodovinarji pa trdijo, da je stoletja pred Kolumbom uspelo prepluti ocean nekaterim afriškim trgovcem.
Ena izmed posledic Kolumbovega odkritja novega sveta pa je zagotovo prava revolucija v kuhinji stare celine, ki je med drugim postala bogatejša za paradižnik, krompir, fižol in avokado. Skupno so Kolumb in kasnejši evropski zavojevalci v Ameriki odkrili več kot sto različnih vrst sadja in zelenjave in jih pripeljali v Evropo.
